Se še vedno zanašate na staro peč na kurilno olje ali drva?
Morda je čas, da razmislite o prehodu na sodobnejšo rešitev, kot je toplotna črpalka. Uporaba zastarelih kurilnih naprav ima številne pomanjkljivosti – od višjih stroškov ogrevanja do povečanih emisij in tveganj za vaše zdravje.
Zakaj so zastarele kurilne naprave problematične?
Zastarele kurilne naprave, kot so peči na kurilno olje ali drva, še vedno ostajajo v uporabi, kljub temu da njihova tehnologija že dolgo ne ustreza sodobnim energetskim in okoljskim standardom. Delujejo na osnovi neposrednega izgorevanja energenta, pri čemer poleg toplote nastajajo tudi škodljive emisije, kot so ogljikov dioksid (CO₂), ogljikov monoksid (CO), dušikovi in žveplovi oksidi (NOx in SOx) ter prašni delci.
Sčasoma se zaradi slabšega vzdrževanja in obrabe učinkovitost teh naprav zmanjša. Porabijo več goriva za proizvodnjo enake količine toplote, kar vodi v višje stroške ogrevanja in večje emisije. Poleg tega varnost uporabe postane vse bolj vprašljiva; za varno delovanje pa je odgovoren izključno uporabnik.
Nepravilno vzdrževane naprave lahko povzroči puščanje strupenih plinov, kot je ogljikov monoksid, kar lahko privede do resnih zdravstvenih posledic ali celo smrti. Tveganje za zastrupitev je večje pri zastarelih napravah, saj imajo slabšo regulacijo izpustov plinov.
Nevarnosti uporabe zastarelih kurilnih naprav
- Visoki stroški obratovanja
Stare kurilne naprave so neučinkovite in za ustvarjanje enake količine toplote porabijo več goriva, kot sodobne alternative. Peči na kurilno olje ali drva pogosto zahtevajo več vzdrževanja in nimajo avtomatskih sistemov, ki bi uravnavali porabo.
Zaradi obrabe, slabega izgorevanja in kopičenja oblog zastarele naprave postanejo manj učinkovite, kar viša stroške obratovanja in vzdrževanja.
Toplotne črpalke kot alternativa zastarelim ogrevalnim napravam prinašajo velike prihranke pri ogrevanju in izboljšujejo okoljsko učinkovitost vašega doma.
- Povečane emisije in okoljski vpliv
Zastarele naprave oddajajo veliko emisij, med katerimi so CO₂, saje in drugi delci, ki škodujejo okolju in prispevajo k podnebnim spremembam. Z uporabo zastarelih kurilnih naprav povečujemo svoj ogljični odtis in onesnažujemo okolje.
Da bi zmanjšali to onesnaženje, je ključnega pomena, da uporabljamo sodobne ogrevalne naprave, kot je toplotna črpalka, ki omogočajo popolno izgorevanje in izpolnjujejo mejne vrednosti emisij. Stare kurilne naprave, starejše od 15 let, pogosto ne izpolnjujejo več teh standardov, zato je priporočljivo, da jih zamenjamo z novejšimi sistemi, ki so energetsko učinkovitejši in okolju prijaznejši.
Toplotne črpalke izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov (zrak, voda, zemlja) in pretvarjajo to energijo v toploto za ogrevanje brez neposrednega izgorevanja, kar pomeni, da ne ustvarjajo emisij na mestu uporabe in so okolju prijazne.
- Zdravstvena tveganja
Zastarele kurilne naprave ne škodujejo le okolju, temveč tudi našemu zdravju. Med nepopolnim izgorevanjem se sproščajo škodljivi delci PM10 – drobni prašni delci, ki so človeku nevarni zaradi svoje velikosti in sestave. Nase vežejo strupene snovi in lahko prodrejo globoko v naša pljuča.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so prav stare peči na les eden glavnih virov teh delcev, ki močno onesnažujejo zrak. V dneh, ko so vrednosti PM10 presežene, tudi 20 % ali več teh delcev izvira iz zastarelih peči. Takšno onesnaženje občutno poslabša kakovost zraka, še posebej v zimskih mesecih, ko je kurjenje najbolj intenzivno.
- Večje tveganje za okvare in požare
Zastarele naprave so bolj nagnjene k okvaram in lahko predstavljajo večje tveganje za požar, še posebej če niso ustrezno vzdrževane. Ena glavnih groženj v kurilni sezoni so dimniški požari.
Starejše peči, še posebno tiste, ki delujejo na drva ali kurilno olje, so dovzetne za kopičenje katranskih oblog v dimniku. Te obloge se sčasoma zgostijo in lahko povzročijo vžig, če temperatura dimnih plinov postane previsoka. Če dimnik ni ustrezno zaščiten ali vzdrževan, lahko pride do dimniškega požara, ki se hitro razširi na stavbo.
Toplotne črpalke so sodobna in varna alternativa
Čeprav so zastarele kurilne naprave še vedno v uporabi, vedno več ljudi prehaja na sodobne sisteme, kot so toplotne črpalke. Ogrevanje z obnovljivimi viri, med katere sodijo tudi toplotne črpalke, pri nas zaseda tretje mesto po pogostosti – kar 14 % gospodinjstev se ogreva na ta način, navaja Statistični urad. Največ Slovencev pa se sicer še vedno ogreva na drva (30 %) in plin (19 %)[1].
Če pogledamo širšo sliko – Evropsko združenje toplotnih črpalk EHPA poroča, da je bilo leta 2023 v Evropi prodanih kar 3,02 milijona toplotnih črpalk[2]. Tudi v Sloveniji je bil prehod na to tehnologijo izrazit – vsaj 15.392 gospodinjstev je v istem letu prešlo na ogrevanje s toplotno črpalko in že 11.480 do začetka oktobra letos. Vsaj toliko je bilo po podatkih Eko sklada dodeljenih subvencij za vgradnjo toplotne črpalke, poroča portal 24ur.com.
Jasno je, da so toplotne črpalke odgovor na naraščajočo potrebo po udobnejšem, varčnejšem in okolju prijaznejšem ogrevalnem sistemu.
Z vidika posameznega uporabnika so koristi jasne: dolga življenjska doba, nižji stroški ogrevanja in bistveno večje udobje. Toplotne črpalke so resnično naložba v prihodnost.
[1] SURS: Energetska učinkovitost gospodinjstev, 2023.
[2] EHPA: European Heat Pump Market and Statistics Report 2024.
Prednosti toplotnih črpalk
- Dolga življenjska doba
Toplotne črpalke imajo daljšo življenjsko dobo v primerjavi z drugimi kurilnimi napravami. Ker ne uporabljajo kompleksnih sistemov izgorevanja, so manj podvržene obrabi. Z rednim vzdrževanjem ostajajo energetsko učinkovite skozi celotno življenjsko dobo, kar zmanjšuje potrebo po pogostih zamenjavah in dodatnih vlaganjih v ogrevalne sisteme.
Orca toplotne črpalke so zasnovane za dolgoročno učinkovitost, kar pomeni, da tudi po več letih še vedno delujejo na visokem nivoju učinkovitosti, če so pravilno in redno servisirane.
- Prihranek na strošku kurjave
Z uporabo obnovljivih virov energije, ki so za vas brezplačni, se stroški kurjave ob ogrevanju s toplotno črpalko znižajo tudi do 75 % v primerjavi s tradicionalnimi sistemi ogrevanja.
Toplotne črpalke črpajo toploto iz virov, kjer je ta v izobilju, dostopna in obnovljiva – iz zraka, zemlje ali vode.
- Preprosto in udobno upravljanje
Medtem ko drugi ogrevalni sistemi zahtevajo redno delo – kot je nabava goriv, čiščenje peči in vzdrževanje dimnikov – toplotna črpalka deluje samodejno. Zahteva le vklop prek uporabniškega vmesnika ali pametnega telefona, kar pomeni večje udobje in manj dela za uporabnika.
- Preprosto vzdrževanje
Toplotne črpalke so preprostejše za vzdrževanje kot tradicionalne peči. Z rednimi letnimi servisi preprečite okvare in zagotovite dolgotrajno delovanje. S sistemom daljinskega nadzora v oblaku, kot je Moja Orca, lahko spremljate delovanje toplotne črpalke na daljavo, proizvajalci pa na daljavo zlahka izvajajo tudi diagnostiko in določene spremembe nastavitev.
- Manjše emisije
Toplotne črpalke imajo velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar prepoznava tudi Evropska unija. So ključni del zakonodaje, njihova vloga pa je poudarjena v številnih načrtih – od doseganja večje energetske neodvisnosti do razogljičenja industrije in revidiranih podnebnih ciljev do leta 2030.
Trenutno je v 21 državah EU nameščenih 24 milijonov toplotnih črpalk, ki preprečujejo emisije toplogrednih plinov, primerljive z emisijami 7,5 milijona avtomobilov[3].
Evropska unija si je v okviru svežnja REPowerEU zastavila cilj, da bi do leta 2030 v gospodinjstva namestili 60 milijonov toplotnih črpalk. To bi zmanjšalo porabo plina v stavbah za 40 % v primerjavi z letom 2022[4].
Za ilustracijo: že 1 milijon toplotnih črpalk lahko nadomesti 1,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi EU prihranilo približno 60 milijard evrov pri uvozu energije. Poleg tega bi v stavbnem sektorju zmanjšali emisije CO₂ za 46 %. Do konca leta 2022 so priključene toplotne črpalke skupaj že preprečile več kot 54 milijonov ton emisij CO₂[5], kar bistveno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja v evropskih mestih.
Primer izračuna prihrankov pri zakoncema Borin
Zakonca Borin sta pred prehodom na toplotno črpalko svoj dom ogrevala s kurilnim oljem, za kar sta v ogrevani sezoni porabila med 3.000 in 3.500 €. Z menjavo peči za Orca toplotno črpalko sta zdaj občutno znižala stroške ogrevanja, ki sedaj znašajo največ 1.500 € letno. Poleg tega ogrevata tudi sanitarno vodo, kar pomeni, da se je njun letni strošek za ogrevanje in toplo vodo skupaj več kot prepolovil.
Zakonca sta tako na letni ravni prihranila do 2.000 €, kar ju je nadvse pozitivno presenetilo. Prihranek pa ni edina prednost – vesela sta tudi preprostejšega upravljanja naprave.
[3] EHPA (2024): European Heat Pump Market and Statistics Report 2024.
[4] Zveza potrošnikov Slovenije, ZPS (2023): Od ideje do nakupa toplotne črpalke.
[5] Zveza potrošnikov Slovenije, ZPS (2023): Od ideje do nakupa toplotne črpalke.
"Nič ni potrebno narediti, vse deluje avtomatsko. Ni več potrebe po skladiščenju kurilnih materialov, ni čiščenja in nobenega dodatnega dela," povesta navdušeno.
Uporabniki, ki zamenjajo svoje stare peči za toplotno črpalko občutijo pozitivne spremembe tako v denarnici kot pri vsakodnevnem udobju. Njuno izkušnjo si lahko ogledate tudi v spodnjem videu.
Prehod na toplotno črpalko je prava odločitev
Ali še vedno uporabljate staro peč?
Čas je za spremembo. Prehod na toplotno črpalko ni le energetsko učinkovit, temveč tudi okolju prijazen korak, ki bo dolgoročno zmanjšal vaše stroške in povečal udobje vašega doma.
Ste pripravljeni na naslednji korak? Kontaktirajte nas za brezplačen posvet in ugotovite, koliko lahko prihranite na dolgi rok!
Viri:
EHPA (2024): European Heat Pump Market and Statistics Report 2024. Dostopno na https://www.ehpa.org/wp-content/uploads/2024/08/Executive-summary_EHPA-heat-pump-market-and-statistic-report-2024-2.pdf
Zveza potrošnikov Slovenije, ZPS (2023): Od ideje do nakupa toplotne črpalke. Dostopno na: https://www.zps.si/uploads/content/Projekti%20ZPS/Toplotne%20%C4%8Drpalke/A5_Brosura_TC_SLO_final.pdf
SURS: Energetska učinkovitost gospodinjstev, 2023. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/12783
