Poletje se počasi preveša v drugo polovico in kmalu bo tu jesen z novo ogrevalno sezono. In tega obdobja se marsikatero gospodinjstvo zaradi energetske krize, ki nas je zadela, boji. V luči trenutnih podražitev se vse pogosteje sprašujemo, kateri način ogrevanja je najbolj prijazen denarnici, hkrati pa tudi najbolj učinkovit?

Kako se ogrevamo Slovenci?

Ogrevalna sezona pri nas običajno traja med šest in osem mesecev. Glede na zadnje podatke raziskave REUS 2019 Slovenci za ogrevanje svojih domov uporabljamo pet glavnih virov energije. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je največ uporabnikov biomase in kurilnega olja, sledi zemeljski plin, elektrika in toplotne črpalke.

A potrebno je poudariti, da so ti podatki že nekoliko zastareli. V zadnjih treh letih se je veliko investitorjev odločilo za ogrevanje s toplotno črpalko, tako da se je najverjetneje vrstni red že nekoliko premešal. Pa vendar še vedno pri ogrevanju prednjačita lesena biomasa in kurilno olje.

Primerjava cen različnih energentov

Energetska kriza je prodrla v vse pore in očitno je, da se bo dotaknila vsakega slovenskega gospodinjstva. Vse več posameznikov išče najbolj kvalitetne in hkrati cenovno ugodne načine ogrevanja svojih domov. V kolikor primerjamo cene posameznih energentov in tipov ogrevanja, lahko opazimo, da med njimi prihaja do precejšnjih razlik.

Vsakodnevno zasledimo navedbe o podražitvi električne energije in zemeljskega plina, a potrebno je poudariti, da je o podražitvi drugih energentov za zdaj bolj malo govora. Tudi kurilno olje, peleti in drva – viri energije, s katerimi se ogreva največ Slovencev, namreč sledijo cenam nafte in posledično elektrike ter zemeljskega plina. V nekaterih primerih so podražitve celo višje.

V spodnji tabeli so predstavljeni podatki, katero ogrevanje bo prihodnjo ogrevalno sezono najdražje in katero vir energije se je najbolj podražil.

V tabeli so prikazane cene za ogrevanje z različnimi energenti povprečne slovenske hiše, ki na leto porabi 3000 litrov kurilnega olja. Energenti so na skupnem imenovalcu – končna energija v kilovatnih urah. Upoštevana je tudi koristno energijo, glede na izkoristek ogrevalne naprave. Upoštevani so povprečni izkoristki sodobnejših naprav. Vir: Žurnal

Po trenutnih izračunih bo prihodnjo ogrevalno sezono najdražje ogrevanje neposredno z električno energijo. Ogrevanje s toplotno črpalko je najcenejše. Zaradi dviga cen biomase cenejše celo od ogrevanja z bukovimi drvmi.

Najbolj so se v preteklem letu podražili peleti, povprečna cena ene palete se je skoraj podvojila, pri drveh je podražitev nekaj manj kot 60%. Za prihodnje mesece so za leseno biomaso napovedane nove podražitve zaradi pomanjkanja zalog.

Precej se je v primerjavi z lani podražilo tudi kurilno olje, skoraj za 70 %. Toliko kot kurilno olje je letos dražji tudi zemeljski plin. Ogrevanje z njim pa je postalo cenejše kot ogrevanje s peleti, kar je v nasprotju z preteklim letom.

V primerjavi z lesnimi gorivi in kurilnim oljem se je električna energija podražila bistveno manj, zgolj za 17 %.

V čem se razlikujejo načini ogrevanja?

V blokovskih naseljih je še zmeraj izredno pogosta oblika ogrevanja s pomočjo zemeljskega ali utekočinjenega naftnega plina. Za tovrstno ogrevanje uporabniki potrebujejo kondenzacijski plinski kotel. Tukaj govorimo o precej čistemu viru energije, saj sta stranska produkta para in manjša količina CO₂.

Ogrevanje s kurilnim oljem sicer izredno enostavno vendar izjemno drago in zelo škodljivo okolju, poleg tega pa imajo visokotemperaturni kotli večje toplotne izgube. Kurilno olje proizvod, ki nastane ob predelavi surove nafte, za ogrevanje gospodinjstev pa lahko uporabimo lahko različico. V kolikor se odločimo za ogrevanje s kurilnim oljem, pogosto problem nastane pri dejstvu, da zanj potrebujemo posebno kurilnico ter poseben prostor, kjer bomo hranili cisterno.

Če se odločimo za ogrevanje s IR paneli, smo popolnoma odvisni od cene električne energije na trgu. Mesečni stroški zato variirajo iz meseca v mesec. IR ogrevanje deluje tako, da ne ogreva zraka, temveč stvari v neposredni bližini, torej tla, stene, pohištvo in tudi živa bitja. Upoštevati moramo, da IR ogrevanje ne zajema ogrevanja vode, zato je potrebno dokupiti bojler, kar pa stroške investicije poviša.

Nekoliko manj praktične so termo akumulacijske peči. Te lahko uporabimo predvsem za segrevanje posameznih prostorov. Njihova prednost je, da toploto oddajajo še veliko časa po tem, ko peč že ugasnemo.

Veliko posameznikov se odloči za ogrevanje z biomaso. Najpogosteje uporabljena vrsta je seveda les. Priljubljeni so sekanci, ki so v bistvu strojno drobljen les. Njihova uporaba je povsem praktična, saj skoraj vse poteka avtomatsko. Sekanci so zato primerni tudi za večje uporabnike.

Pogosto uporabljeni so tudi peleti, ki so valjasti stiskanci iz žagovine. Ker so močno stisnjeni in predhodno zmleti, je njihova energijska gostota in kurilna moč višja. Razširjena je tudi uporaba briketov, ki pa so primerni predvsem za kamine in kmečke peči. Pri ogrevanju z biomaso je potrebno upoštevati prostor, ki je nujen za skladiščenje, nakup obratovalnih naprav in dodatno delo.

Za najbolj učinkovit sistem ogrevanja, kot kažejo raziskave zadnjih let, pa veljajo toplotne črpalke. Tovrstno ogrevanje prinaša veliko višje prihranke in udobje kot preostale zgoraj naštete možnosti.

Poznamo tri tipe toplotnih črpalk:

1. Toplotna črpalka zrak-voda, ki je izmed vseh treh možnosti najcenejša, uporabljamo jo lahko tudi za ohlajanje.
2. Toplotna črpalka zemlja-voda, ki nudi izredno dober izkoristek in dolgo življenjsko dobo, paziti moramo le na to, da imamo dovolj prostora in dovolj vlažno zemljo.
3. Toplotna črpalka voda-voda, ki je popolnoma brez izpustov CO2.

Toplotna črpalka je prava izbira!

Toplotna črpalka izmed vseh zgoraj omenjenih in opisanih ogrevalnih sistemov ponuja najvišje prihranke, najnižje stroške, obenem pa velja tudi za najbolj udoben ogrevalni sistem – na začetku ogrevalne sezone nastavimo vse potrebne parametre, nato pa preprosto pozabimo nanjo.

Pri uporabi toplotne črpalke izkoriščamo obnovljive vire energije in tako, v primerjavi z ostalimi energenti, močno zmanjšamo emisije CO₂. To pomeni, da poleg tega, ko naredimo nekaj dobrega za denarnico, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.

Objekt bo sicer še zmeraj potreboval prostor za kotlovnico, vendar je ta lahko veliko manjši, saj ne potrebujemo nikakršnega prostora za gorivo. Črpalka ne potrebuje dnevnega ali tedenskega vzdrževanja, uporabniku je prikrajšano tudi dodatno delo priprave goriva, kot bi ga sicer imel tudi z nasipavanjem peletov ali pa nošenjem drv. Uporaba črpalke je izredno preprosta. Ob zagonu preprosto nastavimo ogrevalno krivuljo, v prostorih pa nastavimo želeno temperaturo.

Ob nakupu toplotnih črpalk ne smemo pozabiti, da so na voljo subvencije Eko sklada v višini od 20 do 50 %. Z upoštevanjem te subvencije se vračilna doba investicije zmanjša na samo nekaj let, strošek na letni ravni pa je skoraj zanemarljiv.