Nevarnosti globalnega segrevanja, onesnaževanja in podnebnih sprememb se ljudje zavedamo že dlje časa. K sreči je v zadnjih letih v ospredje stopil trend zelenega in trajnostnega načina življenja. Onesnaževanje voda, zraka in zemlje ima uničujoče posledice na naše okolje in zdravje prebivalcev. Kar 91 % svetovnega prebivalstva je namreč izpostavljenega zaskrbljujočim ravnem onesnaženja. Zmeraj več ljudi tudi zboleva za boleznimi pljuč, srca in ožilja, ki so prav tako posledica umazanega okolja.
Kako je po svetu?
Čeprav smo po svetu že sprejeli številne ukrepe za zaščito podnebja, je ta še zmeraj na poti do globalnega segrevanja ozračja za 2,4 stopinje Celzija do konca stoletja. Ta vrednost je kar 2 stopinji višja od vrednosti, ki jo predpisuje pariški sporazum. To novo raziskavo je pred kratkim objavil neodvisni projekt Climate Action Tracker. Vseeno pa gre za dobro novico, saj se je pričakovano segrevanje ozračja, glede na ocene prejšnjih mesecev, zmanjšalo za 0,2 stopinji Celzija. Po optimističnih napovedih, ki zahtevajo 100 % izvedbo načrtovanih vladnih ukrepov, bi na tak način dvig temperature lahko omejili na 2 stopinji Celzija.
Povečalo se je tudi število držav, ki so si za cilj zadale podnebno nevtralnost. Teh je skupno tako 131, odgovorne pa so za kar 73 % vseh globalnih izpustov toplogrednih plinov.
Odgovorni smo ljudje
Čeprav se zmeraj več držav in prebivalstva trudi, da bi do okolja ravnali čim bolj trajnostno in prijazno, smo že povzročili ogromno škode. Nedavna raziskava je obravnavala količino CO2, ki ga sprošča Amazonski pragozd. Primerjali so količino CO2, ki se absorbira in shrani, ko gozd raste, ter količino CO2, ki se sprosti nazaj v ozračje, ko gozd gori oziroma se uničuje. Rezultati so pokazali, da je v zadnjem desetletju porečje Amazonke proizvedlo kar 16.6 milijarde ton CO2, shranilo pa zgolj 13,9 milijard tone. To pomeni, da je Amazonski gozd prvič v zgodovini postal onesnaževalec.
V letu 2019 se je deforestacija Amazonskega gozda, z izsekavanjem in požari, povečala za skoraj štirikrat v primerjavi s predhodnimi leti. Iz velikosti enega milijona hektarjev se je ta povečala na 3,9 hektarjev. V letu 2019 je velikost deforestacije Amazonskega gozda bila enaka velikosti države Nizozemske.
Porečje Amazonke je ključno za srkanje presežnih količin CO2 iz ozračja, saj predstavlja polovico vsega svetovnega deževnega gozda na svetu. V preteklih 50 letih, so rastline in zemlja ves čas absorbirale približno 30 % emisij CO2, čeprav so se te vmes splošno povečale za kar 50 %. Prav zato je za to območje veljal izraz »pljuča sveta«, ki pa svetu kmalu ne bodo več pomagala dihati.
Kako je v Sloveniji?
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalstva je višji od povprečja Evropske unije. Kar 68 % Slovencev se na dnevno pot odpravi z osebnim avtomobilom, povprečno pa se v avtomobilu vozita manj kot dve osebi. 15 % nacionalnih izpustov še povzroča industrija, 10 % pa kmetijstvo, kjer levji delež prevzema živinoreja. Še 3 % onesnaževanja predstavlja ravnanje z odpadki.
V letu 2017 je ogljični odtis povprečnega prebivalca znašal 8,4 tone ekvivalenta CO2, kar je kar 1,2 tone ekvivalenta CO2 višje od evropskega povprečja. Gre za precej višjo količino, kot pa so je naši gozdovi sposobni vsrkati iz ozračja, čeprav Slovenija velja za eno izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi.
Kako okolju pomaga uporaba toplotnih črpalk?
Toplotne črpalke veljajo za okolju najbolj prijazen način ogrevanja. Delujejo s kar 400 % izkoristkom, kar pomeni, da se za vsako porabljeno enoto električne energije, ustvarijo kar štiri enote toplotne energije. Hkrati toplotne črpalke nimajo škodljivih izpustov oziroma emisij, za razliko od drugih načinov ogrevanja vašega doma.
Toplotna črpalka bo za svoje delovanje uporabila kar 90 % obnovljivih virov energije, saj izkoriščajo naravno toploto oziroma energijo sonca. Tehnologija črpalke je izredno razvita in zanesljiva, hkrati pa je naprava tudi manj občutljiva na vremenske spremembe.
Trend trajnostnega in okolju prijaznega načina življenja se razvija v pravo smer, vseeno pa se moramo še dodatno potruditi in pohiteti. Velik vpliv imajo aktivnosti in delovanje vsakega posameznika, zato ukrepajte tudi sami.
