Ste vedeli, da je drugi največji onesnaževalec zraka v mestih, tik za prometom, prav ogrevanje gospodinjstev? Ogrevanje z zemeljskih plinom, nafto, premogom in ostalimi energenti, je v veliko primerih glavni razlog za številna obolenja prebivalcev. Pojavljajo se večje težave s pljuči, obolenja srca in ožilja, možganske kapi. Še več – strokovnjaki onesnaženemu zraku pripisujejo kar 9 milijonov prezgodnjih smrti letno! Hkrati se onesnažuje tudi zemlja in voda, trpijo tudi številne živalske vrste. Zakaj ne bi izbrali tipa ogrevanja, ki bo prijazno tudi do narave?
Pozorni moramo biti na delce PM!
Izraz prihaja iz angleške kratice particulate matter. PM2,5 so manjši, fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra, PM10 pa so delci, ki vključujejo tako omenjene fine delce, kot grobe delce s premerom 2,5 in 10 mikrometrov. Za slednje sta predpisani tako dnevna kot letna mejna vrednost. Le ta znaša 50 µg/m3 in ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost delcev PM2,5 znaša 25 µg/m3.
Najpomembnejši vir delcev PM2,5 so mala kurišča, ki prispevajo h kar 74 % skupnih izpustov. Zdravju nevarne so predvsem zmesi delcev, ki vsebujejo železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro in organska topila. Ti materiali povzročajo vnetja, poškodujejo dedni material in so rakotvorni. Ker so delci manjši, dosežejo spodnje dihalne poti in celo prodrejo v pljučne mešičke. Od tam vstopajo v krvni obtok in s tem v različna tkiva in organe po telesu.
Kakšno onesnaževanje povzročajo določeni energenti?
Premog
Premog že od nekdaj povezujemo z onesnaževanjem. Vsebuje namreč žveplo. Ko premog izgori, se žveplo združi s kisikom in tvori žveplov dioksid (SO2). Le ta prispeva k nastanku kislega dežja, ki poškoduje naravo in zgradbe, zakisa jezera, potoke in reke ter povzroči nastanek neprimernih življenjskih razmer za vodne živali ter rastline. Hkrati povzroča bolezni dihal in poslabša obstoječe bolezni srca in pljuč. Premogov pepel navadno vsebuje težke kovine, kot so arzen, svinec, živo srebro, aluminij, berilij … snovi, ki so dokazano rakotvorne ter vplivajo na naš živčni sistem.
Les
Drva spadajo med bolj obnovljive vire in z njimi lahko zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida. Vendar pa je potrebna previdnost – za kurjenje oziroma ogrevanje lahko uporabljamo zgolj suh les. V kolikor je les moker ali vlažen, nastanejo zelo nevarne emisije – dioksini. Gre za halogenirane organske spojine, ki se izredno počasi razgrajujejo in zato spadajo med dvanajst za okolje najbolj
Zemeljski plin
Zemeljski plin predstavlja enega izmed glavnih virov energije. Gre za fosilno gorivo, katerega uporaba je izredno široka. Uporabljamo ga za ogrevanje, kuhanje, proizvodnjo električne energije, kot gorivo za vozila in kot kemično surovino v proizvodnji plastike. Zemeljski plin je neobnovljiv vir, ki ustvarja nižje količine žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Je pa onesnaževanje še zmeraj prisotno.
Posledice onesnaževanja s temi energenti so lahko bolezni srca in ožilja, prebavil, bolezni pljuč, motnje imunskega sistema in rakava obolenja.
Kako lahko pomagajo toplotne črpalke?
Toplotne črpalke veljajo za okolju najbolj prijazen način ogrevanja. Delujejo namreč s kar do 400 % toplotnim izkoristkom. To pomeni, da se za vsako enoto električne energije ustvarijo kar štiri enote toplotne energije. Običajni električni grelniki so v najboljšem primeru zgolj 100 % učinkoviti, s toplotnimi črpalkami pa tako za ogrevanje prihranimo kar 75 % manj električne energije. Hkrati uporabljajo kar 90 % obnovljivih virov energije. To pomeni, da ohranjajo naravne vire in za ogrevanje izkoriščajo energijo sonca.
Skrajni čas je, da poskrbimo za okolje in hkrati naše zdravje. Ogrevanje je eden izmed faktorjev, ki ga lahko nadziramo sami. Nakup toplotne črpalke pa bo prijazen tako do narave kot do vaše denarnice!
